Na svetovni dan učiteljev…

Letošnji svetovni dan učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, smo na naši šoli preživeli nekoliko drugače. Uro pouka smo »le« spremljali, saj so pred učence stopili tisti, ki so se želeli preizkusiti v vlogi »čisto pravega učitelja«. In teh ni bilo malo!

Po dva ali trije učenci iz razredov na predmetni stopnji so poučevali v razredih na razredni stopnji, še dva pa sta tisto uro prevzela pouk v svojem razredu. Seveda ni bilo lahko stopiti pred tablo, zato so se učenci na to uro morali dobro pripraviti. Tako so spoznali, da je za 45 minut pouka potrebnih kar veliko priprav. Pri teh so jim z nasveti priskočili na pomoč učitelji.

Devetošolci so prvošolce učili, kaj je to navpična črta. Ob načrtovanju so se spraševali, ali so se o tem učili tudi oni samiJ in kaj naj jim razlagajo o navpični črti eno uro. A kaj hitro so spoznali, da to ni tako enostavno in da je potrebno veliko vaje, da v zvezku ali na tabli nastane navpična ravna črta … Prvošolci so bili zelo aktivni in ob obisku v razredu je bilo v zraku veliko rok, ki so želele pokazati, kako narišemo ravno črto.

Tudi drugje je bilo pestro. Drugošolci so prisluhnili dramatizaciji zgodbice in razgovoru o njej, nekateri pa so s petošolci drug drugemu brali. Tretješolci so bili matematično aktivni, v četrtem a so na najrazličnejše načine spoznavali simetrijo, v četrtem b pa so spoznavali socialne igre. Peti b je imel uro prve pomoči, tako teoretično kot praktično.

Še nekoliko težje pa je bilo delo za tiste učence, ki so kot »učitelji« stopili pred svoj razred. Tako so v tej uri po razredih razlagali o matematičnih problemih, zgodovinskem štetju, svetlobnih telesih, knjižnem jeziku, izvedli pa so tudi ure angleščine v manjših učnih skupinah in uri športa pri dekletih in fantih.

To pa še ni bilo vse, saj opravljamo učitelji na šoli še tudi druga pomembna dela. Eno izmed njih je tudi dežurstvo. Tako so se nekateri preizkusili tudi v tej vlogi in ugotovili, da ni preveč preprosto vzdrževati reda na hodnikih ter med malico in kosilom v jedilnici. Glavno vprašanje je bilo, kako pristopiti do učencev na način, ki bi bil všeč tudi »meni« …

Učenci so bili izkušnje veseli in upamo, da smo jim s to priložnostjo vsaj nekoliko odstrli pogled tudi v zakulisje našega dela.

Zahvala tudi vsem strokovnim delavcev, ki so pomagali »učencem – učiteljem« pri pripravah na uro poučevanja. Več pa naj povedo tudi fotografije.

Mojca Kirbiš in Julija Flogie

(Skupno 209 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost