Mesec varne rabe interneta – februar 2018

V torek, 6. februarja, praznujemo dan varne rabe interneta. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, so tudi letos pripravili zanimive aktivnosti, ki se povezujejo s sloganom »Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.« Vsebine na internetu ustvarjamo vsi uporabniki. Če ustvarjamo kakovostne vsebine, potem nam to koristi vsem.

Safe.si letos še prav posebno pozornost namenja temam spletnega ugleda in pretiranega objavljanja na spletu. Vsakič, ko objavimo informacije na spletu, kjer jih lahko vidijo vsi, izgubimo nekoliko svoje zasebnosti in dopolnimo svoj spletni ugled in digitalni odtis. Z deljenjem fotografij in ostalih informacij preko Facebooka, Viber-ja, Instagrama, Snapchata in drugih omrežij, nimamo več nadzora nad tem, kdo vse jih bo videl ali delil naprej. Fotografije, ki krožijo na internetu, je skoraj nemogoče odstraniti, neprimerne objave imajo lahko posledice na različnih področjih, v družbi, v šoli, pri iskanju zaposlitve ipd. Otroci in mladostniki so sicer največkrat žrtve neprimernih in tudi nezakonitih vsebin, vendar pa tudi sami ustvarjajo veliko neprimernih vsebin in si s tem povzročajo škodo.

V svetu trenutno najbolj odmeva primer iz Danske, ko je policija ovadila 1004 mlade stare med 15 in 20 let, ki so si preko Facebooka pošiljali videoposnetek in fotografije spolne narave, na katerih sta bila dva petnajstletnika. Gre za primer nekritičnega razpošiljanja ali objavljanja neprimernih vsebin med mladimi, pri čemer pa se ne zavedajo, da poleg tega, da si kvarijo spletni ugled, lahko delajo tudi kazniva dejanja. Tudi pri nas opažamo, da si mladi vse prepogosto izmenjujejo neprimerne fotografije in videoposnetke, na katerih so mladoletne osebe delno ali popolnoma gole, ki jih zakonodaja sicer opredeljuje za posnetke spolnih zlorab otrok. Prav tako pa je med mladimi na družabnih omrežjih in preko aplikacij za sporočanje veliko nasilja, ki za seboj pušča tudi psihične posledice na posameznikih.

Zaradi vsega naštetega je nujno, da vsi, ki ustvarjamo spletne vsebine, torej založniki, podjetja, otroci, najstniki, odrasli in drugi skušamo narediti čim več, da bi bilo neprimernih vsebin in neprimernega vedenja čim manj.

Da postane internet vir znanja in zabave, ga moramo uporabljati varno in odgovorno. V slovenskem internetnem prostoru je kar nekaj spletnih strani, kjer otroci, starši in učitelji lahko najdemo uporabne nasvete, kako varno uporabljati internet in ostale nove tehnologije (safe.sivarniinternet.si,…).
Tako starši kot učitelji moramo imeti voljo in moč za prenos vse bolj pomembne življenjske popotnice – varne in etične rabe novih tehnologij – mlajšim generacijam, ki sicer zelo dobro obvladujejo svet tehnologij, vendar včasih potrebujejo pri tem tudi vodstvo in nasvet nekoga z izkušnjami.

Nekaj podatkov o uporabi mobilnih naprav:

  • Po podatkih raziskav (podjetje Intel) naj bi bilo v letu 2012 v uporabi več kot 7 milijard mobilnih naprav z dostopom do interneta. Ta številka pa naj bi se do leta 2015 še podvojila in dosegla 15 milijard, kar pomeni, da bo imel v povprečju vsak uporabnik po dve prenosni mobilni napravi.*
  • Podatki raziskave Mladi na netu 2010 kažejo, da ima svoj mobilni telefon 93% otrok in mladostnikov med 8 in 18 let.
  • Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v prvem četrtletju 2012  32 % oseb v starosti 10–74 let za dostop do interneta uporabljalo različne mobilne naprave – prenosni računalnik, tablični računalnik, mobilni telefon ali druge ročne mobilne naprave (MP3 predvajalnik, e-bralnik, ročno igralno konzolo). **
  • Delež uporabnikov mobilnih naprav za dostop do interneta je bil največji med osebami, starimi 16-24 let, in sicer je obsegal 74 %, in osebami, starimi 10-15 let (54 %). **
  • Glede na rezultate raziskave Mladi na netu 2010 kar 63 % mladih med 8 do 19 let v Sloveniji do interneta dostopa prek mobilnega telefona.
  • Malo manj kot tretjina (29%) slovenskih otrok in mladih, starih 11 do 19 let, se je z mobilcem že slikala brez oblek in sliko posredovala, je pokazala raziskava Mladi na netu 2010. Nadaljnja analiza kaže, da so se dečki s tem tveganjem srečali v veliko večji meri kot deklice. Kar 43% dečkov je prek mobilnega telefona že poslalo svojo sliko brez obleke, to pa je storilo 14% deklic.

Nekaj dejstev:

  • Igralci v povprečju tedensko porabijo 8 ur za igranje računalniških in spletnih iger.
  • Mladostniki dandanes spijo 2 do 3 uri na noč manj kot pred desetimi leti.
  • Skoraj tretjina slovenskih otrok med 11 in 16 let se je že soočila z eno od oblik zasvojenosti z internetom (nezmožnost omejiti rabo interneta, zanemarjanje druženja s prijatelji zaradi interneta, občutek nelagodja, če nisi na internetu)
  • Slovenski otroci so drugi v Evropi po uporabi socialnih omrežij, takoj za Nizozemsko. Socialna omrežja uporablja kar 76 % otrok med 9 in 16 let.
  • Uporabniki na Facebooku mesečno preživijo več kot 700 bilijonov minut.
  • Slovenski otroci v povprečju na internetu preživijo 99 minut na dan.
  • Profesorji na univerzi v Michiganu so ugotovili, da se je v zadnjih 30 letih empatija (psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe) pri študentih zmanjšala za 40%. Najbolj po letu 2000 – prav v času velikega razvoja digitalne dobe.
  • Sherry Turkle, profesorica sociologije znanosti in tehnologije in avtorica dela Alone together (Sami skupaj) “Kar naprej poslušam najstnike, ki se pritožujejo, da jim drugi ne posvečajo dovolj pozornosti. Ne muči jih nostalgija za tehnologijo, temveč pogrešajo osebo, ki bi se posvetila samo njim.”
  • V anketi, ki jo je pred kratkim naročil Yahoo, je 78% vprašanih, satrih med 25 in 64 let, odgovorilo, da se jim zdi elektronska pošta nadomestek za pisma, napisana na roko.
  • Nasplošno velja, da dajejo elektronska pošta in družabna omrežja, kot je Facebook, prednost količini odnosov pred njihovo kakovostjo.
  • Nicholas Carr, avtor knjige What the internet is doing to our brains, pravi, da nedavna nevrološka odkritja kažejo, da nove tehnologije, dejansko spreminjajo naše miselne navade. Ljudje, ki so veliko na spletu in tam opravljajo več nalog hkrati, imajo denimo slabši kratkoročni spomin, kot tisti, ki se posvečajo manjšemu številu nalog.
  • 13 milijonov igralcev ima največja svetovna spletna večigralska igra World of Warcraft.
  • Spletne igre v Evropi igra preko 60 % otrok med 9 in 12 let in preko 80 % otrok med 13 in 16 let. Mrežne igre, ki se jih igra skupaj z soigralci, igra polovica fantov med 9 in 16 let.
  • Spletne večigralske igre so v letu 2008 beležile 1,5 bilijonov dolarjev prihodkov samo z naročninami. Do leta 2012 se pričakuje, da bodo prihodki dosegli 2,5 milijonov dolarjev.

Dandanes, ko internet pronica v vse več por našega življenja in hitreje kot kadarkoli prej, je pomembno, da znamo nadzorovati njegovo prisotnost in način uporabe, prepoznati njegove pasti in uporabo po potrebi tudi omejiti. Trendu najbolj zvesto sledijo otroci; kar 97% otrok, starih od 10 do 15 let, redno uporablja internet (SURS 2010). Tako so kljub odličnemu tehničnemu poznavanju računalnika ena najbolj ranljivih skupin, saj so zaradi svoje mladosti in neizkušenosti lahka tarča za spletne nepridiprave, neustrezen odnos do nove tehnologije pa lahko botruje tudi krhanju medčloveških odnosov. Tovrstne zlorabe se žal dogajajo dnevno, posledice pa so lahko travmatične in dolgotrajne tako za mladostnika, kot za njegove bližnje.

Ekipa varnega interneta

vir: Safe.si, Varni internet

(Skupno 97 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost