Organizacija združenih narodov ali OZN

Organizacija združenih narodov (s kratico OZN ali ZN) je mednarodna organizacija, ki je nastala leta 1945. Ustanovilo jo je 51 držav, ki so se po drugi svetovni vojni zavezale k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvoju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic.

Cilji OZN

OZN imajo štiri temeljne cilje:

  • ohranjati mednarodni mir in varnost,
  • spodbujati prijateljske odnose med narodi,
  • zavzemati se za mednarodno sodelovanje z namenom izboljšanja kakovosti življenja revnih in ljudi v nerazvitih okoljih, odpraviti lakoto, bolezni in nepismenost ter spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi,
  • delovati kot središče, ki usklajuje prizadevanja narodov za doseganje skupnih ciljev.

Zaradi svojega edinstvenega mednarodnega značaja in pooblastil, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN, lahko OZN ukrepa v številnih zadevah, hkrati pa je prostor, kjer lahko države članice izrazijo svoja mnenja.

Ustanovna listina OZN

Ustanovna listina opredeljuje cilje in načela OZN: ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, vzdrževanje prijateljskih odnosov med narodi, sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih vprašanj ter širjenje spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Podpisana je bila 26. junija 1945 v San Franciscu.

Struktura in organiziranost OZN

Ustanovna listina OZN določa šest glavnih organov, in sicer Generalno skupščino, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. Sistem OZN je še veliko večji, saj vključuje tudi petnajst specializiranih agencij ter številne programe in sklade. Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi, ki je bil ustanovljen leta 2006 kot naslednik Komisije za človekove pravice, je najpomembnejše medvladno telo za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic.

Generalna skupščina

Generalna skupščina (v angl. General Assembly) je najpomembnejši posvetovalni organ OZN, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic. V njej se razpravlja in sklepa o mednarodnih zadevah, ki so opredeljene v ustanovni listini. Naloge OZN izhajajo večinoma iz resolucij, ki jih sprejme Generalna skupščina.

Generalna skupščina se sestaja na rednih letnih zasedanjih, ta pa se lahko skličejo tudi po potrebi. Njeno delo poteka na plenarnem zasedanju in v šestih odborih:

  • odbor obravnava razorožitvena in varnostna vprašanja,
  • odbor obravnava ekonomska, finančna in razvojna vprašanja,
  • odbor obravnava človekove pravice in socialna, humanitarna ter kulturna vprašanja,
  • odbor obravnava politična vprašanja, mirovne operacije in dekolonizacijska vprašanja,
  • odbor obravnava administrativno-finančna vprašanja in proračun,
  • odbor obravnava mednarodnopravna vprašanja.

Odločitve o pomembnih vprašanjih, na primer o miru in varnosti, sprejetju novih članic in proračunskih zadevah, se sprejemajo z dvotretjinsko večino, druge odločitve pa z navadno večino. Vsaka država članica OZN ima en glas.

Varnostni svet

Zasedanje Varnostnega sveta OZN (Vir: UN Photo/Evan Schneider)

Glavna odgovornost Varnostnega sveta (VS, v angl. Security Council) je ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Sestavlja ga pet stalnih članic (Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija in Združene države Amerike) in deset nestalnih članic, ki jih izvoli Generalna skupščina za dobo dveh let. Vsaka članica sveta ima po en glas. Odločitve o postopkovnih vprašanjih se sprejemajo z najmanj devetimi glasovi članic od skupaj petnajstih. Za odločitve o vsebinskih vprašanjih je potrebnih devet glasov, skupaj z glasovi vseh petih stalnih članic. Nesoglasje ene od stalnih članic pri sprejetju odločitve VS OZN z drugo besedo imenujemo veto. V OZN pravkar poteka razprava o reformi Varnostnega sveta, v njej pa se države poskušajo dogovoriti, kako njegovo sestavo in način dela prilagoditi sodobnemu času in razmeram v svetu.

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet (v angl. Economic and Social Council – ECOSOC) je osrednji organ OZN za usklajevanje ekonomskih, socialnih in drugih področij, s katerimi se ukvarjajo OZN in njene specializirane agencije. Obsega 54 članic, ki se volijo za obdobje treh let in so iz vseh regij sveta. Glasovanje v njem poteka z navadno večino, vsaka članica pa ima po en glas.

Meddržavno sodišče

Meddržavno sodišče (v angl. International Court of Justice – ICJ) s sedežem v Haagu na Nizozemskem je glavni sodni organ OZN. Sodišče rešuje pravne spore med državami in izdaja posvetovalna mnenja organom OZN in njenim specializiranim agencijam.

Skrbniški svet

Skrbniški svet (v angl. Trusteeship Council) je bil ustanovljen leta 1945, da bi zagotavljal mednarodni nadzor nad enajstimi skrbniškimi ozemlji, sedem držav članic pa je bilo določenih za njihovo upravljanje. Organ je zagotovil, da so se ta ozemlja pripravila na samoupravo ali neodvisnost, ki so jo dosegla do leta 1994. Njegovo delo se je tako končalo, zato je Skrbniški svet spremenil svoj poslovnik in se odločil, da se sestane, ko bo to potrebno.

Sekretariat

Sekretariat, ki zaposluje mednarodno osebje po vsem svetu, izvaja različna vsakodnevna opravila OZN, zagotavlja podporo glavnim organom OZN ter upravlja programe in politike, ki so jih ti ustanovili ali so se zanje odločili.

Generalni sekretar OZN António Guterres (Vir: UN Photo/Mark Garten)

 Vodi ga generalni sekretar, ki ga imenuje Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta za obdobje petih let, z možnostjo enkratne ponovitve mandata. Generalni sekretar je simbol idealov OZN in zagovornik interesov vseh ljudi na svetu, še zlasti revnih in najbolj ranljivih. Zdajšnji generalni sekretar – že deveti po vrsti – je Portugalec António Guterres. Vodenje Sekretariata je prevzel 1. januarja 2017.

Naloge Sekretariata so izjemno raznovrstne. Segajo od upravljanja mirovnih operacij do posredovanja v mednarodnih sporih, spremljanja gospodarskih in družbenih gibanj ter problemov, priprave študij o človekovih pravicah in trajnostnem razvoju. Osebje Sekretariata tudi obvešča svetovne medije o delu OZN, prireja mednarodne konference o pomembnih svetovnih vprašanjih ter prevaja dokumente v uradne jezike OZN.

Kako država postane članica OZN

Članstvo v OZN je v skladu z ustanovno listino odprto za »vse miroljubne države, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v Ustanovni listini OZN, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti«. Priznanje nove države ali vlade je lahko le odločitev drugih držav, ki državo lahko priznajo ali pa tudi ne. To ponavadi pomeni pripravljenost, da z njo vzpostavijo diplomatske odnose. OZN torej niso niti država niti vlada.

Države pridobijo članstvo v OZN z odločitvijo Generalne skupščine in na priporočilo Varnostnega sveta. Če strnemo, je postopek naslednji:

  1. Država generalnemu sekretarju predloži vlogo za članstvo in uradno pismo, s katerim izjavlja, da sprejema obveznosti iz ustanovne listine,
  2. varnostni svet vlogo preuči. Vsako priporočilo za članstvo mora prejeti najmanj devet od petnajstih glasov njegovih članic, vendar nobena od petih stalnih članic ne sme glasovati proti vlogi za članstvo,
  3. če Varnostni svet izda priporočilo za članstvo, se to predloži Generalni skupščini v obravnavo. Za sprejetje nove članice je potrebna dvotretjinska večina glasov držav članic v Generalni skupščini,
  4. članstvo začne veljati na dan, ko se sprejme resolucija o članstvu.

Trenutno imajo OZN 193 držav članic.

Slovenija v Organizaciji združenih narodov

Slovenija se je svetovni organizaciji pridružila 22. maja 1992. Ob zavzemanju za učinkovito sodelovanje držav v mednarodnih organizacijah si v OZN prizadevamo za boljši jutri s krepitvijo mednarodnega miru in varnosti, podporo trajnostnemu razvoju, krepitvijo mednarodnega prava, varstvom človekovih pravic, spodbujanjem demokracije in bojem proti podnebnim spremembam. Zagovarjamo učinkovit multilateralizem in s tega vidika podpiramo reforme v organizaciji.

S svojim članstvom skrbimo, da so naši interesi, vrednote in stališča vidni in upoštevani tako za pogajalsko mizo kot pri vsakodnevnem delu organizacije.

Zapisala: Irena Gaal

(Skupno 40 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost